Zdaj govori Aleš Oblak v vlogi raziskovalec

»Zanimivo se mi je bilo pogovarjati z ljudmi, ki so rojeni v 50. letih prejšnjega stoletja. Ta generacija zelo rada pove, da njim ne predstavlja grožnje podnebna kriza. Njih je skrbela jedrska grožnja med hladno vojno.«

»Ekološka tesnoba je v resnici občutje, doživljaj, pri čemer gre predvsem za to, da je ljudi strah, nenormalno strah podnebnih sprememb, te ideje konca sveta, ki smo ji zelo pogosto danes priča v medijih.«

»Povzroča toliko hude stiske, da vodi v stalno pasivnost.«

»Ljudje so ves čas bombardirani s podatki, ki jih prejmejo predvsem prek družbenih omrežij ali pa prek radijskih oddaj ali televizije, o tem, kako se podnebne spremembe dogajajo in kako je zdaj to nekaj nepovratnega.«

»Tako vseprisotne so in tako negativne, da na koncu oropajo ljudi vsake volje, da bi kakor koli ukrepali.«

»Zanimivo se mi je bilo pogovarjati z ljudmi, ki so rojeni v 50. letih prejšnjega stoletja. Ta generacija zelo rada pove, da njim ne predstavlja grožnje podnebna kriza.«

»Razumem, da je to kliše, ampak kot je bilo že ničkolikokrat povedano – in kar tudi mi ugotavljamo – je, da je neka angažiranost v lokalno skupnost tista, ki najbolj omili te težave.«

»To je strast, ki me je požrla. V tem neskončno uživam.«

»Čeprav se kolegi psihiatri ne bodo strinjali z mojo interpretacijo, bom tvegal in rekel, da je v določenih potezah ekoanksioznost po mojem vtisu bolj podobna depresiji kot tesnobi.«